OZADJE

Februarja 1999 so v Tripoliju v Libiji zaprli 19 medicinskih delavcev iz otroške bolnišnice Al-Fateh v Benghaziju, da bi preiskali, kako se je skoraj 400 otrok okužilo s HIV. 13 libijskih bolniških delavcev so kasneje izpustili.

Bolgarske medicinske sestre in palestinski zdravnik

Februarja 2000 so v Tripoliju sodili preostalim petim bolgarskim medicinskim sestram in enemu palestinskemu zdravniku, ki so bili od leta 1999 gostujoči delavci v bolnišnici. Obtožnica se je glasila, »da so namerno okužili 426 libijskih otrok s HIV. V ozadju naj bi bila zarota, ki jo vodi izraelska obveščevalna služba«. Vseh šest je obtožbe zavrnilo.
Zagovorniki obtoženih so bili odvetniki z vsega sveta, vodil jih je bolgarski odvetnik Trian Markovski.

Leta 2003 sta bolnišnico Al-Fateh v Benghaziju obiskala svetovna strokovnjaka s področja okužbe z virusom HIV. Analiza odvzetih vzorcev je potekala v neodvisnih laboratorijih v Švici, Italiji in Kanadi.

Prof.dr.Luc Montagnier, odkritelj virusa HIV, in prof.dr.Vittorio Collizzi sta izdala ekspertno poročilo in izjavo, v kateri podajata znanstvene dokaze, da so bili otroci okuženi s HIV še pred prihodom bolgarskih sester in palestinskega zdravnika zaradi slabih higienskih razmer v bolnišnici.

Njuno ekspertno poročilo se glasi:

– Otroci so bili okuženi z virusom HIV v letih 1997, 1998 do marca 1999 še pred prihodom tujih zdravstvenih delavcev. Izvor je neznani okuženi otrok, ki se je v bolnišnici zdravil leta 1997. Podtip virusa v krvi vseh otrok je enak in je verjetno naravno mutacija že obstoječega seva, kar kaže, da je okuženi otrok domnevno prišel v bolnišnico iz centralne ali zahodne Afrike.

– Okužba s HIV se je prenesla z izvornega otroka v treh letih s krvjo na skoraj 450 otrok. 47% teh otrok je tudi okuženih s hepatitisom C, 33% pa s hepatitisom B. Oba virusa se ravno tako prenašata s krvjo.

Številni invazivni procesi in pomanjkanje materiala za posege so vodili v ponovno uporabo igel in injekcij pri več otrocih, kar je vzrok za prenos okužbe.

– V bolnišnici sta z istim sevom virusa HIV okuženi tudi 2 medicinski sestri. Prva se je vbodla med prenosom otrokove krvi iz injekcijskega seta, druga sestra pa je dobila infuzijo z okuženo iglo zaradi napada omedlevice. Okuženih je tudi 12 mater teh otrok. Prenos se je verjetno vršil z otroka na mater preko dojenja.

Ni niti enega dokaza za bioteroristične težnje in namerno okužbo s kontaminiranim materialom.

V poročilu oba profesorja navajata tragično stanje v bolnišnici v Benghaziju:
»…manjka ogromno število postopkov, protokolov za zdravljenje, varnostnih zahtev, izpopolnjevanja kadra, psihološke podpore idr. Končno primanjkuje veliko opreme, zdravil, materiala, reagentov, kar onemogoča dobro klinično in laboratorijsko prakso za zdravljenje otrok….«.

Medtem medicinske sestre in zdravnika v tripolijskem zaporu mučijo in skušajo izvleči priznanje krivde z drogami, policijskimi psi, spolnimi napadi in električnimi šoki, kar Libija zanika. Kljub temu je leta 2004 zaradi mučenja obsojenih nekaj policistov in celo en zdravnik.

Maja 2004 je vseh »Tripoli šestih« obsojenih na smrt. Proti obtožnici ostro protestirajo Bulgarija, Evropska unija in ZDA, ker med sojenjem libijski sodniki niso upoštevali ekspertnega mnenja o prenosu okužbe. Iz besede »rekombinantni« sev virusa HIV, ki je omenjen v poročilu dr.Montagnierja in Collizzija, libijski tožilci povlečejo sklep, da je bil sev virusa »genetsko spremenjen« za načrtno okužbo otrok. Protest zagovornikov Tripoli šestih ne pomaga.

Protesti v Bolgariji

Izpustitev bolgarskih sester in palestinskega zdravnika zahtevajo svetovne znanstvene organizacije, kot so World Medical Association, International Council of Nurses,FEAM in druge. Od socialnih združenj se intenzivno odzove Amnesty International, Human Rights Watch in Psychisians for Human Rights.

Dr.Declan Butler z revije Nature kronološko zbira informacije o Tripoli šestih in s tem informira svetovno javnost.

114 Nobelovih nagrajencev pošlje pismo libijskemu predsedniku Gadafiju, v katerem zahteva upoštevanje znanstvenih dokazov na sojenju in izpustitev nedolžnih zdravstvenih delavcev. »Libijska vlada noče priznati, da so higienske razmere v bolnišnici povzročile prenos okužbe. Ti ljudje so idealne črne ovce, saj so tujci. In Libijci vedo, da Palestinska in Bolgarska vlada ne moreta storiti veliko proti temu,« je izjavil Richard Robert, Nobelov nagrajenec s področja fiziologije, ki je lastnoročno odnesel pismo z vsemi 114 podpisi Nobelovih nagrajencev na Libijsko misijo pri Združenih narodih v New York.

Na obtožnico se ognjevito odzove tudi blogosfera in posamezniki v različnih državah. Intervjujana hči ene od obtoženih bolgarskih medicinskih sester izjavi: »Mama je sprejela zaposlitev za 250 dolarjev na mesec v Benghaziju, da bi mi pomagala odplačati študij na fakulteti. Eno leto kasneje je že sedela v libijskem zaporu, obtožena s strani Muammarja al-Gaddafija, da je sodelovala v izraelski obveščevalni službi.« Protesti po vsem svetu se nadaljujejo.

Libijski zunanji ministere Shalgam dopusti možnost diskusije o kazni za Tripoli šest, če bi se Bolgarija odločila za kompenzacijo v denarju. Bolgarija zahtevo zavrne, ker bi s tem posredno priznala krivdo.

Decembra 2005 EU, ZDA, Bolgarija in Libija ustanovijo sklad, ki naj bi pomagal prizadetim otrokom. Družine okuženih libijskih otrok zahtevajo 4,4 bilijone evrov odškodnine, kar Bolgarija zopet zavrne. V Tripoliju potekajo burne demonstracije družin okuženih otrok proti obtoženih medicinskim sestram in zdravniku. Družine so prepričane, da si Zahod z namernimi smrtonosnimi okužbami želi podjarmiti Vzhod.

Demonstracije v Libiji

Medtem v Bolgariji potekajo mirne demonstracije za izpustitev medicinskih sester.

Konec leta 2005 vrhovno libijsko sodišče primer ponovno preda v presojo. Sojenja se vrstijo v letu 2006.
Tripoli šest večkrat zanikajo krivdo. Sodišče ne dopusti pričati dr.Montagnierju, italijanskim in švicarskim znanstvenikom. Libijski zdravniki se ponovno sklicujejo na lastno poročilo, kjer piše »okužba je preveč številčna, v ozadju mora biti zarota.«

Demonstrantka za izpustitev obtoženih

Libijska vlada medtem plača zdravljenje otrokom v Evropi in kolone libijskih otrok prihaja v otroške bolnišnice v Italijo. V času sojenja Tripoli šestim umre 60 okuženih otrok.

20.12.2006 so Christian Malinova Valcheva, Valia Georgieva Cherveniashka, Nasia Stoitcheva Nenova, Valentina Manolova Siropulo, Snezhana Ivanova Dimitrova and Ashraf Ahmad Jum’a obsojeni na smrt.

Bolgarska vlada poziva svetovno javnost, naj poskuša še s političnim pritiskom doseči izpustitev medicinskih sester in zdravnika. Palestinska vlada podaja zgolj mlačne odzive.

Tragičnost Tripoli šestih kaže na neupoštevanje medicine in prava. Ravnanje sodišča v Tripoliju in odzive Muammarja al – Gaddafija lahko označimo s primitivizmom, barbarstvom in fundamentalizmom.

V zgodovino se bodo Tripoli šest zapisali kot katastrofalno zmanipulirani socialni odziv na hudo razširjenost okužbe s HIV in AIDS-a v Afriki, kjer je okuženih tudi do 20% celotne populacije.

___________________
Priporočam povezavo
dr.Declan Butler – Chronology of Libya medics in Blog. Tu najdete tudi naslove, kamor lahko pošljete svojo izjavo podpore.

Slovenski mediji so poročali: RTVSLO, 24ur, InfoTV