Prakso uspešnega medicinskega menedžmenta je slovenskemu zdravstvu pokazal Borut Miklavčič, bivši direktor ZZZS. Intervju z njim si lahko preberete v Mladini, 19/2007.

Pred kratkim je izšlo tudi poročilo o poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje/ZZZS. Zavod je prejšnje leto zopet zaključil s pozitivnimi številkami😉 Kako?

Citat iz intervjuja:

V štirih letih vam je ZZZS uspelo spraviti iz rdečih številk. Kako?

Ko sem marca 2003 prevzel funkcijo direktorja, je imel ZZZS 11 milijard tolarjev primanjkljaja. Poleg tega mi je predhodnik Franc Košir pustil še 4,5 milijarde tolarjev neplačanih računov. Skupaj torej 16 milijard minusa. Moj cilj je bila sanacija zavoda. Dosegel sem ga v dveh letih, in to brez dviga prispevne stopnje, brez zmanjševanja pravic zavarovanih oseb in celo ob povečanju programa zdravstvenih storitev. Uporabil sem preizkušeno metodo, ki vključuje zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov in v manjšem delu odprodajo nepotrebnega premoženja. Do mojega prihoda je ZZZS veliko stvari preplačeval. Na primer medicinske tehnične pripomočke. Za inzulinsko črpalko, ki jo zavod kupi in zagotovi zavarovani osebi vsakih nekaj let, je zavod do junija 2004 plačeval 756.028 tolarjev, zdaj pa istemu dobavitelju za enako črpalko plača 536.249 tolarjev ali 2.237,72 evra. Še več nam je uspelo prihraniti pri plačilu seta, ki ga sladkorni bolnik potrebuje pri vsakokratni namestitvi inzulinske črpalke. Prej je zavod za vsak set plačal 3.960 tolarjev, zdaj pa 2.504 tolarje. Pri čemer je treba vedeti, da je poraba takšnih setov zelo velika, zato je prihranek večji kot pri črpalkah. Za glukometer za merjenje sladkorja v krvi se je plačevalo 26.200 tolarjev, to smo znižali na 16.850 tolarjev. Za vsak testni listič se je plačevalo 201,26 tolarja, danes pa le še 146 tolarjev. ZZZS samo za lističe vsako leto plača 3 milijarde tolarjev oziroma 12,5 milijona evrov, zato je to zelo pomemben prihranek. Ko sem prišel v ZZZS, je bil cenovni standard za voziček za prevoz bolnika 111.630 tolarjev. To ceno mi je uspelo znižati skoraj za polovico, na 64.885 tolarjev ali 270,76 evra, pri čemer gre za isti voziček in istega dobavitelja. Pri vozičku na ročni pogon smo ceno znižali s prvotnih 170.097 tolarjev na 106.390 tolarjev. Pri električnem vozičku s 549.489 tolarjev na 488.500 tolarjev. Pri tehničnih pripomočkih smo na letni ravni prihranili milijardo tolarjev oziroma 4,2 milijona evrov. Seveda sem se neštetokrat spraševal, zakaj tega niso naredili že moji predhodniki.