Murphy ima rad raziskovalce

Vsi nadobudni raziskovalci, ki ste se v teh vročih dneh zakadili v članke na Medline, Science Direct, Ovid, Google Scholar, ki besno iščete zapiske iz biomedicinske informatike o uporabi programa SPSS in se tolčete po glavi, koliko ogromno dela vas še čaka do oddaje raziskovalne naloge, ste verjetno naleteli na kak Murphy – jev zakon:

– Najdeš pomemben članek od samo desetih že objavljenih, in ugotoviš, da je dostopen le povzetek, ne pa polno besedilo.
– V literaturi imaš že cca. petdeset referenc in deset strani uvoda, ko ti mentor pove, da moraš vsak stavek podkrepiti s številko vira, iz katerega si črpal.
– V uvodu napišeš preveč stvari, ki se ne povezujejo z raziskovano hipotezo, in jih moraš skrčiti zaradi omejitve strani.
– Mentor se naenkrat odpravi za cel mesec na dopust in ne veš, kako bi se povezal z njim, da bi še enkrat pregledal besedilo raziskave pred oddajo.
– Ob prvi verziji uvoda se ti sesuje računalnik in vse je treba začeti od začetka.
– Podatki so zbrani, vendar še nimaš spisanega uvoda, do oddaje raziskovalne naloge pa je komaj dva meseca.
– Kljub temu da zbrano ožiš iskalno zahtevo, se s 15.000 najdenih člankov zoži izbor komaj na 1520 rezultatov.
– Ne znaš uporabljati niti Excela, kaj šele SPSS.
– Dodajte še svojega😉

Kako bolj učinkovito pisati raziskovalno nalogo

Tu je par uporabnih napotkov in namigov iz prakse, s katerimi se izognete Murphy – ju in prihranite nekaj dragocenega časa😉

PISANJE BESEDILA RAZISKOVALNE NALOGE

¤ Brezskrbi, če o raziskovani tematiki nimaš veliko pojma. Sledi načelu lijaka. Preden se zapodiš v specializirane članke, z iskanjem v Google preberi nekaj strani, pregledne članke ali kakšno knjigo, da dobiš občutek o bazenom tematik s tega področja.

¤ Ne splača se ti pisati uvoda iz lastnega znanja, ker ga ne moreš podkrepiti z referencami. Bolj se ti splača pregledati bazen študij iz področja, ki ga raziskuješ in se čimprej spraviš pregledovati in izpisovati iz člankov. Bolj kakor znanje je pomembno ločevati pomembno od nepomembnega že raziskanega.

¤ Lastno znanje in presojanje z zanosom uporabi v diskusiji pri razlagi rezultatov.😀

¤ Uporabljaj Navodila za pisanje raziskovalne naloge za Prešernovo nagrado, navodila za citiranje literature iz Medicinskih razgledov. Zelo uporabna so navodila iz Croatian Medical Journal.

¤ Vse napisano za vsak slučaj po opravljenem delu shranjuj na USB, zapeci na zgoščenko ali DVD, shrani v Briefcase ali Free storage place na splet in si pošlji v predal elektronske pošte.

¤ Ob spremembah napisanega shrani datoteko pod naslednjo verzijo št.n + 1, 2, 3…, da se lahko vrneš na prvotni zapis.

¤ Nauči se desetprstno slepo tipkati. Pridobitev na času je izjemna.

ISKANJE ČLANKOV

– V knjižnici si pridobi oddaljeni dostop do elektronskih virov z domačega računalnika.
(*Gesla ne posojaj ljudem, ki jih ne poznaš. Ob copyright violation boš kriv, saj v knjižnici vodijo evidenco, kdo, kdaj in kam se je dostopalo s tvojo številko in geslom in težko boš dokazal, da nisi bil to ti.)

– Ko ne moreš dobiti članka v polnem dostopu, naroči nujno potrebni članek v svoji knjižnici verzijo .pdf, saj jo dobiš že v nekaj dneh, plačaj tistih nekaj evrov in nahecaj mentorja, da ti povrne stroške😉

– Če nočeš bankrotirati, prebiraj članke kar na zaslonu, ne tiskaj večine potrebnih člankov. Bolj pregleden način branja člankov kakor v html – ju je Acrobat Reader.

– Članek preberi, izpiši stvari, ki jih potrebuješ v Uvodu ali v Diskusiji. Prekopiraj referenco (naslov, avtorje, št.journala) iz Medline v Literaturo, pripiši številko tej referenci in s številko reference v oklepaju označi izpisane trditve.

Medline/PubMed je majka! Indeksira vse članke iz Science Direct, Ovid in drugih pomembnih založniških portalov, zato ne skači posebej po več bazah. Slovenske članke najdeš v Biomedicina slovenica ali pa se podaš kar v Cobiss.

– V Pubmed najprej odtipkaj iskalno geslo, npr.»hypertension quality of life« (skoraj isto je »hypertension AND quality of life) in vrzi oko na rezultate. (2472 rezultatov, 812 preglednih člankov). Zoži rezultate glede na druge postavke, npr. s »hypertension AND quality of life NOT sleep apnea« ali »hypertension AND quality of life AND claudication«.

– Zelo uporabno je zoževati iskanje z Limits -> Links to full text ali Published in last 1-2 years. (164 zadetkov, 43 review)

– Registriraj se in shranjuj iskanja v My NCBI, da boš pozneje lahko navedel iskalne pojme v Metodah dela.

Če ti ne odpre polnega dostopa, pojdi v Google Scholar, odtipkaj naslov članka in preveri vse založnike. Če med njimi ni založnika, ki ga podpira tvoj oddaljeni dostop (npr. Mary Ann Likert, Ingenta Connect), se ne ubadaj s tem člankom, najdi podobnega ali pa ga naroči.

– Vrzi oko na seznam literature v preglednih člankih in si privošči kak članek od tam. Tako najdeš tudi čisto prve študije iz raziskovanega področja izpred let, ki so še relevantne in je pomembno, da jih citiraš, in druge pomembne pregledne članke.

– Najprej preberi povzetek in preveri, ali študija sploh obravnava isto populacijo in iz katerega kulturnega okolja je. Rezultati študij iz Afrike pri določenih tematikah niso najbolj povezani z rezultati evropskih držav ali ZDA in tvojimi verjetno tudi ne bodo. Seveda jih pa lahko uporabiš za primerjavo v diskusiji🙂

METODE DELA

Izberi si metodo dela tudi glede na obveznosti iz tekočega letnika, v kolikšnem času nameravaš izdelati raziskovalno nalogo (1 ali več let) in s koliko ljudmi sodeluješ.

STATISTIKA

+ Prosi kolega, ki obvlada Excel in SPSS, naj ti na hitro pokaže osnove. Če imaš dovolj časa, se lahko učiš tudi po spletnih tutorialih😉

+ Če takega kolega ne poznaš, se poveži s študenti iz FDV, EF, FF, FERI idr.fakultet, ki obvladajo te statistične metode.

+ Če potrebuješ zahtevnejšo statistično obdelavo, ki je s kolegi ali mentorjem ne obvladate, pošlji prošnjo za pomoč na Inštitut za biomedicinsko informatiko. Čakalna doba je nekaj mesecev!

Veliko podatkov je že zbranih, vendar ni raziskovalcev, ki bi jih obdelali. Če bi rad izdelal raziskovalno nalogo sam in v nekaj mesecih, je to ena od možnih poti. Izbiranje metode dela in zbiranje podatkov ti vzame veliko več časa.

MENTOR

Izberi si mentorja, ki te je navdušil na kliničnih ali predkliničnih vajah. Pozanimaj se pri študentih, ki so pri njem že opravljali raziskovalne naloge ali seminarje, kakšen sistem dela ima.

– Ugotovi, kakšen način dela z mentorjem ti ustreza: ali mentor, ki ti prinese potrebno literaturo, pove hipoteze in je stalno zraven, ali ti ustreza mentor, ki ti pušča povsem odprte roke in čaka na tvoje pobude. Način sodelovanja z mentorjem je izredno pomemben in vpliva na to, ali boš dokončal začeto nalogo.

– Pričakuj, da boš včasih težko dobil svojih pet minut pri mentorju, saj ima večina klinikov malo časa, vendar ko se posvetijo tebi in raziskovalni nalogi, se ti posvetijo maksimalno.

– Če ti mentor v enem tednu ne odgovori na email in se ne odziva na telefonske klice, se sprehodi do njega osebno na kliniko. Ni si premislil glede raziskovalne naloge, le ne zmore odgovoriti na vseh sto mejlov in klicev, s katerimi ga zasuvajo vsak dan.

– Izvedi točne datume, kdaj gre mentor na dopust ali kongrese, da ti do takrat pregleda kakšno verzijo raziskovalne naloge ali poda druge informacije.

SODELOVANJE S KOLEGI

× K sodelovanju povabi še kakšnega kolega, s katerim imaš dobre izkušnje z delom ob seminarjih, ki pristopa z navdušenjem k vsakem delu in ni samo najboljši prijatelj.

× Razdelite si delo že pri uvodu po temah. Ko se boste specializirali za posamezne teme, boste pregledali več člankov in se podali v globino, kar bo koristilo diskusiji.


TAKE – AWAY MESSAGE:
Raziskovalno delo krepi smotrno obvladovanje časa, znanstvenih člankov, ljudi in računalnika!

_________
*Opomba:
Murphyjevi zakoni so zbrani z vseh vetrov in se ne navezujejo na moje raziskovalne izkušnje. Uporabljam moški spol zaradi slovnice, vendar implicira tako moški kakor ženski spol.