Morda ste uporabniki Nalgesina© (protibolečinskih tablet brez recepta) in Angala S© (protibolečinsko, protimikrobno razpršilo za žrelo brez recepta) kdaj podrobneje pogledali na ovojno škatlico in na njej opazili…

Nalgesin 2

oznake v Braillovi pisavi😀

Poteza farmacevtskih družb Krka in Lek na področju slovenskih OTC zdravil (angl.over the counter – brez recepta) je hvalevredna in nadvse vredna posnemanja. Oznake v Braillovi pisavi v veliki meri pomagajo h komplianci bolnikov z motnjami vida (angl.compliance – sledenje zdravljenju) – da jemljejo prava zdravila in bolj zavzeto sledijo zdravljenju.

Te oznake so se prvič pojavile v ZDA zadnjih dvajsetih letih, prav tako na OTC zdravilih. Od takrat se združenja slepih in slabovidnih oseb borijo, da bi stiskali oznake v Braillovi pisavi na vseh škatlicah zdravil, na samih tabletah ali stekleničkah, navodila o uporabi zdravil pa izdajali v mnogo večji pisavi, kakor jih najdete sedaj. Pisava na navodilih za uporabo zdravil pa se navidezno manjša in manjša. Logično, farmacevtska podjetja težijo, da bi v navodilih vključili čimveč podatkov o stranskih učinkih in napačni uporabi zdravila in se s tem izognili morebitnim tožbam.

Težave z branjem navodil pa imajo danes že mlajši ljudje in ljudje srednjih let, ki se jim poslabša vid zaradi prevelikih obremenitev oči in zaradi t.i. starostne daljnovidnosti. Evropska raziskava je ocenila, da ima težave z branjem navodil za zdravila že 1/5 Evropejcev, torej 20%.

Nalgesin 1

Evropski parlament je leta 2004 sprejel dve direktivi, ki zahtevata, da je na škatlah vseh humanih medicinskih produktov ime zdravila v Braillovi pisavi, take oznake pa podpirajo tudi za farmacevtsko obliko zdravila (prašek, kapsula, raztopina idr.). Osebe, ki Braillove pisave ne obvladajo ali imajo delno ohranjen vid, morajo na zahtevo dobiti listek s podatki o zdravilu v prilagojeni, primerno veliki pisavi.

Vse lepo in prav, dokler se niso pojavile prve dileme:
– Obstajajo različne verzije Braillove pisave (stopnja 1, 2, ameriška, angleška, literarna, računalniška idr.);
– Določeni slepi in slabovidni bolniki ne znajo Braillove pisave ali pa jo poznajo do 1.stopnje.
– Stroški tiskanja posebnih obsežnejših listov s podatki o zdravilu so visoki in težko je napovedati št.ljudi, ki bo koristilo prilagojena navodila.

Irska je predlagala enovite standarde in po več dogovarjanjih so se tudi v Evropi na zdravilih razmnožile oznake v Braillovi pisavi.

Angal s 2


Kako se ljudje z okvaro vida znajdejo pri jemanju različnih zdravil?

¤ Ljudje prepoznajo svoja zdravila po vonju, obliki, okusu in celo, kakšen zvok ustvarijo, ko jih z višine spustijo na mizo.

¤ Na različne dele stekleničk in škatlice zdravil nalepijo lepilni trak, ali jih shranjujejo v različnih delih prostora.

¤ Vsako zdravilo pretresejo v posebno škatlico in ji dajo posebno oznako – črko, simbol, ki se lahko bere od zgoraj navzdol in obratno, s posebnimi markerji, nalepkami, gumicami. Oznake razložijo vrsto zdravila in kolikokrat na dan ga je treba vzeti.

¤ Poznamo škatle s posebnimi prostorčki, v katere razporedijo zdravila za vsak dan v tednu.

¤ Obstajajo nalepke Dymotape, s katero lahko ustvarite lastne Braillove znake.

V tujini se že pojavljajo tudi elektronski čitalci oznak na škatlicah zdravil (ScriptTalk, ALOUD, ScanTELL), ki so za množično uporabo in kritje s strani zavarovalnice zaenkrat predragi.

Obenem morajo ljudje z motnjami vida shranjevati navodila za druge ljudi, ki vidijo, da priskočijo na pomoč, ko oseba dvomi v svojo izbiro zdravila.

Angal S 1

Kakšne bodo potrebe v prihodnosti?

V naslednjih desetletjih bomo potrebovali mnogo prilagojenih oznak in navodil za uporabo zdravil z ali brez recepta zaradi splošnega staranja prebivalstva.

Ena najbolj perečih in trenutno še neozdravljivih bolezni je namreč starostna degeneracija makule (polja na mrežnici, kjer je zgoščenih največ vidnih čutnic), očesne bolezni, zaradi katere lahko bolnik v kratkem času izgubi vid.
Druga posebnost starostnikov je v tem, da jemljejo tudi do 15 različnih zdravil, ki jih morajo razporediti na različne dele dneva in vzeti brez/s hrano.
Posebno enostaven, gotov sistem doziranja in pomoč drugega pa potrebujejo starostniki, ki jim peša spomin ali zbolijo za demenco.

Zato bi bilo nujno potrebno, da farmacevtska podjetja razširijo zapis v Braillovi pisavi na trdnejše farmacevtske oblike (tablete, kapsule, svečke idr.) in primarne ovojnine (stekleničke, ovojčke praškov idr.) ter uporabljajo večjo pisavo v navodilih za uporabo. Zdravnik ali farmacevt pa morata pomagati bolniku z nasveti, če se pri jemanju zdravil ne znajde.

Z dobrimi prilagoditvami bomo pripomogli k zmanjšanju števila napak pri jemanju zdravil, boljši komplianci z zdravljenjem in večji samostojnosti bolnikov z motnjami vida.

Kaj piše na škatlicah zgornjih dveh zdravil, pa ugotovitev sami s pomočjo Wiki vodiča po Braillovi pisavi 😀

____________________________________________________
Viri:
One in five people struggle to read medicine labels, NCBI news.
– Ley E R.: Winning strategies for tracking medicines.
– Jones F: Medicine`s blind spot.